Vsi tekmovalci vemo, da noč pred tekmo slabo spimo. Moja zadnja noč je bila nekaj posebnega, saj sem poslušal kako dežne kaplje padajo po strehi. Vseskozi sem si govoril da bo do jutra malo ponehalo… in NI! Deževno jutro je obljubljalo triatlon poln sprememb. Plavanje je bilo enostavno in najudobnejše. Iz vode sem prišel v vodilni četvorki. Veter, dež in mraz so botrovali, da je vsak izmed nas imel svetle in temne trenutke. Moj temni je bil prvi krog kolesa, kjer nikakor nisem dosegel željenega območja, noge so bile prazne in brez volje. Počasi se je krhala tudi glava. Iz 2. mesta sem padel na 6.,7., 8. Nekako sem zbral misli in prepričal samega sebe, da še vedno lahko izvlečem dobro tekmo, saj so bili Skipper in Zyemtsev v moji bližini. Nekako sem se sprevil iz pekla in pričel tlakovati pot v raj. V T2 sem prikolesaril kot 5. Začel tek iz 6.mesta in zastavil željeni tempo. Noge so bile lahkotne, dihanje umirjeno. To bo šlo, sem si rekel, medalja je moja! Vseh 6 krogov sem odtekel enakomerno in ciljno črto prečkal kot 3. Neverjetno! Kljub težkim razmeram sem dosegel čas 8:05 in svoj maratonski čas popravil za 10 minut. EP je pod streho, gremo dalje! Hvala trenerjem, maserjem, fizioterapevtom, sponzorjem in seveda domačim, da mi nudite podporo kot se “šika”.

Share This