Vedel sem kam se odpravljam, vedel sem, da bo vroče in visoka vlaga. Niti v sanjah pa si nisem predstavljal, da bo tako ekstremno. Po 25 urah potovanja sem pristal na otočju Penghu, ki leži JZ od glavnega otoka, pozicionirano v tropskem podnebju. Temperature v času bivanja so se gibale od 28 stopinj C ponoči do 30 stopinj podnevi. Občutek vročine je zaradi specifične vlage krepko presegel 40 stopinj. Z besedami se ne da opisati, kako vroče ti lahko postane v lastni koži.

Sama priprava na tekmo je potekala po planu in o klasičnem jet legu ni bilo ne duha ne sluha. Tehnika je delala dobro, forma se je stopnjevala in tudi razpoloženje je obetalo nekaj velikega. Tekmovalni del se začne z rutino, in sicer, bujenje ob 3.00 s prvim zajtrkom in ob 4.00 z drugim. Vse pripravljene vreče v nahrbtnik in na rentan skuter, ter proti plavalnem delu, ki je bil tokrat oddaljen za cca 15 km. Priprava je potekala mirno, ogrevanje minimalno in že smo stali za startno linijo.

Plavanje je bilo prijetno in brez večjih pretiravanj sem iz vode prilezel na 2.mestu, iz T1 pa kot 3. Kmalu sem prihitel Madžara in sledil kasnejšemu zmagovalcu. Zaradi povišane temperature je plastika na bidonih izgubila svojo trdoto in v prvih 25 km sem kar trikrat pobiral bidon z geli. Po zlu je šlo kar nekaj sekund in stik z vodečim. Vseeno sem ohranjal mirno glavo in se zanašal na odličen občutek v nogah. Hlajenje je bilo na tej tekmi prvotnega pomena in relativno dobro mi je uspevalo. V zadnji polovici kolesarjenja sem pričel pridobivati proti vsem tekmovalcem, počutje je bilo izvrstno in že sem ponavljal strategijo tekaškega dela. 40 km pred ciljem je iz neznanih razlogov prenehal delovati zadnji menjalnik, ampak tudi s tem sem se spopadel relativno dobro in do konca vozil prenos 54 – 16. Ko smo prihajali v mesto se je občutno dvigovala tudi temperatura, v čeladi je začelo vreti in v zadnjih 20 km ni bilo nobene okrepčevalnice. Krivulja se je strmo obrnila navzdol in v zadnjih 5 km sem komaj obračal pedala. T2 je bil na stadionu, kjer je bila vročina še toliko hujša. Upal sem na ohladitev v menjavi ampak ta ni prišla. Zaostanek za vodstvom slabi 2 minuti, pred tretjim pa prednost 7 minut. Vedel sem, da nekako bo šlo do cilja, imel sem možnost napredovanja, nazadovanje pa bi pomenilo resno krizo na tekaškem delu. Že nekaj korakov po začetku sem začutil staro poškodbo ahilove, ki je ob dejanskih ekstremnih pogojih rezultirala kot takojšen odstop pa čeprav sem odnehal pri tempu 4.10 min/km, ki bi mi znova prinesel odlicen rezultat.

Takšen je šport, včasih dobiš včasih potegneš kratko a se iz tega nekaj naučiš. Dobil sem svoji lekcijo in z velikim motivom pričenjam priprave za sezono 2018.

Share This