Triatlon

Kaj je triatlon:

Triatlon je športna disciplina, ki vključuje neprekinjeno dokončanje treh zaporednih vzdržljivostnih športnih disciplin. Obstaja veliko variacij triatlona, najbolj popularna pa je sestavljana iz plavanja, kolesarjenja in teka v tem zaporedju. Še več kot je variacij različnih športov pa je variacij razdalj.
Triatleti med seboj tekmujejo, da bi dosegli najhitrejši skupni čas vseh treh disciplin od začetka prve do zaključka tretje dicipline. Skupni čas vsebuje tudi merjeni čas obeh menjav med posameznimi disciplinami.

Menjalni prostori so postavljeni med plavanjem in kolesarjenjem (T1) in med kolesarjenjem in tekom (T2) . Črka T je začetnica angleške besede transition, ki pomeni menjava. V teh na vsaki tekmi posebej določenih prostorih triatlonci zamenjajo discipline. Velikost menjalnega prostora je odvisna od pričakovanega števila tekmovalcev na posamezni tekmi. V teh prostorih so shranjena kolesa, tekmovalna oblačila in vsi pripomočki potrebni za naslednjo stopnjo tekme. Okoli menjalnih prostorov pa je tudi največ druženja pred tekmami.

Bistvo triatlona so disciplinirani, vztrajni in večkrat tudi kampanjsko osredotočeni treningi vseh treh disciplin, kot tudi kombinacijske vadbe in vzdrževanje splošne moči in kondicije.

Triatlon je mlada športna disciplina, ki vključuje neprekinjeno dokončanje treh zaporednih vzdržljivostnih športnih disciplin. Obstaja veliko različic triatlona, najbolj popularna pa je seveda sestavljana iz plavanja, kolesarjenja in teka v tem zaporedju.

Poznamo:
TRIATLON: plavanje – kolesarjenje – tek
DUATLON: tek – kolesarjenje – tek
AKVATLON: plavanje – tek

 

ZGODOVINA IN RAZVOJ TRIATLONA

 

Zgodnji začetki triatlona

Pričetki triatlona naj bi segali v dvajseta leta prejšnjega stoletja v Francijo. Po podatkih zgodovinarjev bi lahko za začetke triatlona prepoznali tekmo, ki je potekala v Franciji v dvajsetih in tridesetih letih in so jo klicali “Les trois sports”, “La Course des Débrouillards”, and “La course des Touche à Tout”. Tekma je potekala vsako leto v Franciji blizu Joinville-le-Ponta v Meulanu in Poissyju.

V zgodnjem začetku 20. stoletja (leta 1902) so potekale športne prireditve, ki so vsebovale tri športe in sicer tek, kolesarjenje in kanu. Dokumentirane so tudi prireditve, ki so vsebovale tek, plavanje in kolesarjenje (ne nujno v tem zaporedju) v letih 1920, 1921, 1934, 1945 in v šestedestih letih. 

Leta 1920 je francoski časnik “L´Auto” poročal o tekmovanju z imenom “Les Trois Sports”, kjer so tekli 3 km, 12 km vozili kolo in plavali čez reko Marno brez premora. Podobno tekmovanje je potekalo tudi v Marseillu leta 1921 z zaporedjem kolo, tek, plavanje. 

Razvoj modernega triatlona

Človeka je vsakdanji način življenja v mestnih središčih vse bolj gibalno utesnjeval. Zato si je sprostitev iskal v športni rekreaciji, še posebej v gibalnih aktivnostih v naravi. Koncem 70-tih let je popularnost teka in kolesarjenja vedno bolj naraščala. Ustanavljati so se začeli športno rekreativni centri v katerih so se rekreativci pod strokovnim vodstvom ukvarjali s tekom, kolesarjenjem, fitnesom, plavanjem, surfanjem, veslanjem…

Leta 1972 so uvedli moštveni in štafetni triatlon. 1974 je v Sacramentu tekmovalo 52 moštev na prvem štafetnem triatlonu. Tekmovalci so morali preteči 10 milj, preveslati dve in prekolesariti 4,7 milje. Istega leta je na 25. septembra San Diego Truck Club organiziral Misson Bay Triathlon, ki je označen kot prvi triatlon. Obsegal je 2,8 milje teka, 5,4 milje kolesarjenja 0,25 milje plavanja, 2 milji teka in 0,25 milje plavanja. Tekmovalo je 46 tekmovalcev, Zmagovalec je bil 46-letni Bill Phillips iz Fakultete za šport v San Diegu.  

Kot prvi triatlon v obliki kot ga poznamo danes, je bil organiziran leta 1975 Fiesta and Island Race Triathlon, ki je potekal v kraju Mission Bay (ZDA). Obsegal je 0,5 milje plavanja, 5 milj kolesarjenja in 5 milj teka. Triatloni sicer niso bili direktno vplivani iz francoskih začetkov. Vseeno so ga označili za prvi triatlon, ki je potekal v Ameriki.

Začetki havajskega Ironmana, ki je najbolj vplival na razvoj triatlona, segajo v marinsko enoto v San Diegu. Tu je po letu 1976 poročnik Moki Martin, rojeni havajčan, treniral mornarje po principu triatlona. Kot vojaka sta se pri njem urila tudi John Collins in John Dunbar. Ko sta leta 1977 službovala na Havajih, sta skupaj s še enim oficirjem v baru Honolulu – Waikiki swim Cluba načrtovala, kako bi triatlon kakršnega sta doživela v San Diegu, prenesla na Havaje. V tem času so na otočju že potekali dogodki, ki so se nanašali na vzdržljivostne športe :

  • plavalni maraton Waikiki Rough Water Swim (3,9 km)
  • dvodnevni kolesarski maraton Arnauld Oahu Bike Race (180 km)
  • tekaški maraton v Honoluluju (42 km in 195 m)

15. februarja 1978 se je petnajst mož udeležilo prvega havajskega ironman triatlona. Na cilj jih je prišlo dvanajst. Zmagal je 25-letni marinec Gordon Haller s časom 11 ur 46 minut in 58 sekund. Ideja o havajskem triatlonu se je torej zasnovala ob zavestnemu načrtovanju strokovnjakov. Leta 1980 je ameriška televizijska mreža ABC prenašala tretji havajski Ironman in s tem dosegla tudi svetovno popularizacijo triatlona.

21. junija 1980 je bil v Češkem mestu Predni Hluboka organiziran prvi triatlon na evropskih tleh. 27 nastopajočih je plavalo 2 km, kolesarilo 60 km in teklo 20 km. Kot zmagovalec se je vpisal Premyl Panuška s časom 4 ure 40 minut in 30 sekund.

V letu 1981 prevzame organizacijo havajskega Ironmana Valerie Silk, solastnica fitness centra v Honoluluju in dogodek preseli iz Honoluluja na manj prometno lokacijo otok Kailua – Kono, kjer poteka še danes.

5. septembra 1981 izvedejo 1. Ironman triatlon tudi v evropskem Haagu na Nizozemskem. Zmagovaled je bil Gregor Stam.

Leta 1982 poimenujejo Bud Light Ironman Triathlon World Championship, skratka svetovno prvenstvo v ironman triatlonu. 3,8 km teka, 180 km kolesarjenja in 42,195 km teka postane sinonim za ironman. 

POSEBNOSTI 1*

V tem letu se je v soju kamer tik pred ciljem v agoniji zrušila do tedaj vodilna na 5. Havajskem Ironmanu Julie Moss in tekmovanje konča plazeča se v cilj. Tik pred ciljno črto jo je prehitela Kathleen McCartney. Ta dogodek je zaznamoval strani največjih svetovnih časopisov in revij.

Že leta 1983 so prvič uvedene kvalifikacije za uvrstitev na tekmovanje. Dave Scott začne s svojo serijo zmag na havajskem ironmanu 8 ur 54 minut in 20 sekund prvič spusti pod magično mejo 9-tih ur, prvič pa opravi z maratonskim tekom hitreje kot v treh urah (2:53). 

Preboj triatlona v svetu

Kombinacija treh vzdržljivostnih športov plavanja, kolesarjenja in teka je omogočila premik mej vzdržljivosti v druge dimenzije. Duh tedanjega časa je označil triatlon kot popolno norost, spektakel supermanov, nič za normalne ljudi…

Toda triatlon se je sčasoma razvil v svetovni fenomen. Miljoni športnih navdušencev je pri tej športni zvrsti prišlo na svoj račun. O športnikih – triatloncih se je pričelo govoriti s spoštovanjem kot o izjemnih atletih. Nobena druga mlada športna zvrst ne beleži takšnega naraščanja popularnosti kot prav triatlon.

Revija Triathlete opravi pred havajskim ironmanom leta 1986 raziskavo, s katero ugotovi, da je bilo samo v mesecu avgustu v ZDA kar 2.250 triatlonov. Istega leta prvič ponudijo atletom na Havajih tudi denarne nagrade v skupni vrednosti 100.000 USD. Zmaga ponovno Dave Scott z osupljivim časom 8:28.37.

POSEBNOSTI 2*

V letu 1989 na Havajih večna tekmeca Dave Scott in Mark Alen tekmujeta z ramo ob rami kar 223 km. Po petih neuspešnih poskusih Mark le premaga dehidriranost, izčrpanost in tehnične težave iz prejšnjih ironmanov in Scottu pobegne 3 km pred ciljem.

Julija 1991 Nizozemka Thea Sybesma na kvalifikacijah v nemškem Rothu kot prva ženska konča tekmovanje pod 9 urami : 8 ur 55 minut in 29 sekund.

1992 
Paula Newby Fraser prvič konča ženski havajski Ironman pod znamko 9 ur : 8 ur 55 minut in 28 sekund
1994 
Roth – Paula Newby Fraser 8:50.53
Gregor Welch (AUS) prvi neameriški zmagovalec Havajev
1995      
Mark Allen – 6 zmaga enako kot Scott
1996      
Roth – nemec Roth Leder – 7:57.2 – prvi pod 8 urami
Luc Van Lierde (BEL) – prvi evropejec zmagovalec
Paula Newby Fraser 8. zmaga
1997      
Roth : Luc Van Lierde 7:50.27

Triatlon v Sloveniji

Slovenski rekreativci so se v začetku 80-tih let prvič udeležili triatlonov na avstrijskem Koroškem in v okolici Trsta. Ob tem se je porodila želja organizirati podobno prireditev tudi pri nas. Turistično društvo Bled je ob pomoči odbora za množične tekaške prireditve pri Športni zvezi Slovenije 12. avgusta 1984 na Bledu organitiralo prvi triatlon na slovenskih tleh. Prireditev je potekala v okviru prireditve Brazde vzdržljivosti zato je ob 576 udeležencih končalo tekmovanje po plavanju 173, saj je s tem izpolnilo eno od norm za naziv kaveljc – korenina v akciji Brazde vzdržljivosti. Udeleženci so po 2 km plavanja v Blejskem jezeru morali premagati še 64 km kolesarjenja od Bleda do Bohinja in nazaj ter preteči dva kroga okoli jezera (12,5 km). Prva zmagovalca sta bila Maksimiljan Klemenčič in Brane Breznikar, med ženskami pa se je v zgodovino slovenskega triatlona vpisala Karmen Rajšp. Tudi naslednje leto je bil na Bledu organiziran triatlon z večjo mednarodno udeležbo, ki je ob koroškem Škocjanu in triatlonu iz Trsta sestavljal pokal Alpe Adria. Zaradi prevelikih organizacijskih težav v turističnem središču pa se je triatlon iz Bleda za lep čas z drugo izvedbo tudi poslovil.

Že 25. avgusta istega leta so v Bohinju izvedli triatlon pri čemer so po skandinavskem vzoru plavanje zamenjali z veslanjem. Poimenovali so ga “triatlon jeklenih”. S prvotno progo, ki je bila skrajšana do Vodnikove koče, je končalo prav vseh 79 udeležencev, med njimi tudi 9 žensk. “Triatlon jeklenih” je ogromno pripomogel k popularizaciji triatlona pri nas. Članki in reportaže so se pojavili na prvih straneh dnevnega časopisja, imela pa je popularnost Bohinjskega triatlona tudi slabo stran. Potrebno  je bilo kar nekaj časa, da je širša javnost v Sloveniji ugotovila, da ob kolesarjenju in teku triatlon namesto veslanja sestavlja plavanje. 

V letu 1986 dobimo triatlonsko tekmovanje tudi v Posavju, natančneje v Sevnici, kjer so tekmovali samo domačini. Tekmovali so na razdaljah moški na 500 m plavanja, 4,5 km kolesarjenja, 8,5 km teka na Lisco in nazaj ter na koncu ponovno kolesarjenje na 4,5 km s povratkom na bazen v Sevnici. Zmagovalec “triatlona Lisca” je postal Pavle Drobne.

V nasledjem letu so v Sevnici že štartali triatlonci iz drugih koncev Slovenije. Plavalno progo so podaljšali na 1000 m, kolesarsko pa na 24km. Zmagovalec je med 45 nastopajočimi postal kasneje poznani slovenski triatlonec Miro Kregar iz Stahovice pri Kamniku, že v naslednjem letu pa doseže zmago tudi drugi poznani triatlonec Igor Kogoj iz Mosta na Soči. 

Prvo triatlonsko društvo, republiško prvenstvo in ustanovitev zveze

V mesecu februarju 1987 so na pobudo dr. Rudija Škapina v Celju ustanovili prvo športno društvo v Sloveniji z izključno triatlonsko dejavnostjo. Društvo so poimenovali “Triatlet”. Postopoma se je število triatlonov v Sloveniji širilo. Novi organizatorji so prihajali iz Braslovč in Kamnika. V Braslovčah je bilo leta 1989 organizirano prvo neuradno republiško prvenstvu v kot ga danes pravila označujejo, kratkem triatlonu. Zmagovalca Jani Tomšič in Nataša Nakrst.

24. avgusta 1987 je v Bohinju potekala ustanovna skupščina Triatlonske zveze Slovenije. Ustanovni člani so bila naslednja društva in sekcije : ŠD Triatlet Celje, TVD Partizan Litija – sekcija za triatlon, TVD Partizan Sevnica in KŠD Tone Ožbolt Osilnica – kajakaška in športna sekcija. Na skupščini so sprejeli pravila, ki so obsegala 58 členov. Izvoljeno je bilo prvo delovno predsedstvo Triatlonske zveze Slovenije. Sestavljali so ga : Alojz Hvala predsednik, podpredsednika dr. Rudi Škapin in Tilen Brilej, sekretar jaka Rozman ter člani Drago Kosmač, Rado Bizjak, Andrej Lanišek, Lojze Oblak, dr. Slavko Nikolič in Franci Hafner. Na prvih sejah so bili zastavljeni in izvoljeni organi TZS : tekmovalna komisija za triatlon in duatlon, komisija za vaditelje, učitelje in trenerje ter napredek, komisija za sodnike in komisija za marketing. 

V letu 1990 v Litiji organizirajo prvi duatlon, ki ga sicer prvotno poimenujejo biatlon a ga zaradi istega imena kot zimsko športno disciplino preimenujejo. V Braslovčah je pod vodstvom ŠD Triatlet iz Celja organizirano tudi prvo uradno republiško prvenstvo v triatlonu. Prvi uradni naziv republiškega prvaka sta osvojila Jani Tomšič in Nataša Nakrst. Andrej Švent je s pomočjo ZTKO Novo mesto 8. septembra v Dolenjskih toplicah izpeljal prva tekmovanja za mlajše kategorije do 14. leta starosti. Tekmovanja se je udeležilo 80 mladih triatloncev, tekmovali pa so v plavanju na 200 oz. 300 m, kolesarili 6,5 oz. 10,5 km in tekli 1,5 oz. 2 km.

Leta 1991 so pod okriljem TZS prvič izpeljali tekmovanje za slovenski pokal v triatlonu, ki je bil sestavljen iz tekem v Dolenjskih Toplicah, Kamniku, Bohinju, Celju in Sevnici. Tekme za duatlonski pokal so potekale v Kostanjevici, Litiji in Kamniku. Prvi absolutni zmagovalci slovenskega pokala so bili Igor Kogoj in Nataša Nakrst v triatlonu ter Lado Kveder in Greta Rozman v duatlonu. Turistična agencija “otok” je v tem letu organizirala prvi duatlon po pravilih mednarodne triatlonske  organizacije, pri čemer morajo udeleženci poleg kolesarjenja dvakrat teči. Ob zmagah Lada Kvedra in Nataše Nakrst je bilo slišati veliko pripomb na račun slabih cest na kolesarski progi, je bil to zadnji duatlon v tem delu Slovenije. 

Za prve naslove republiških prvakov so se v mlajših kategorijah pomerili 24. Avgusta v Dolenjskih Toplicah. Mlajši so tekmovali na 200 m plavanja, 6,5 km kolesarjenja in 1,5 km teka, starejši pa 400 m plavanja, 18 km kolesarjenja in 3 km teka. Prvi prvaki so bili v mlajših kategorijah Brajnik, Naglič, Glavnik in Pšeničnik med fanti ter Žibert, štimec, seljak in Rekar med dekleti.

V letu 1992 je bilo v tekmovalnem koledarju TZS napovedanih kar štirinajst triatlonov, šest duatlonov in triatlon jeklenih, vandar je bilo kar nekaj tekmovanj zaradi novih pogojev organiziranja ob osamosvojitvi kasneje odpovedanih.

Zmagovalca prvega ljubljanskega triatlona sta bila Igor Kogoj in Nataša Nakrst. Triatlon je potekal 18. julija 1992. Večji del triatlona je potekal v središču Ljubljane kar je bil velik organizacijski zalogaj. Na tem triatlonu so prvič podelili tudi bogate denarne nagrade. 

Prvo DP v samostojni Sloveniji v kratkem triatlonu je potekalo v Celju na 8. avgusta 1992. Prva državna prvaka pa sta postala Igor Kogoj in Nataša Nakrst.

15. avgusta je TK Novo mesto v dolenjski prestolnici in njeni okolici izpeljal prvi srednji triatlon, ki je štel tudi za državno prvenstvo. Plavalo se je v 2,5 km v reki Krki v bližini gostišča Loka v Novem mestu. Kolesarili so 80 km po nižini ob Krki do Otočca, kjer je bil po 20 km teku tudi cilj triatlona. Igor Kogoj in Nataša Nakrst sta dodala še ta naslov prvaka. Ob prireditvi je dan pred tekmo potekal tudi strokovni posvet o triatlonu, na katerem so sodelovali domači in tuji strokovnjaki. 

Naslednje leto je to tekmovanje štelo za točke evropskega pokala z zmagama Paulija Kiuruja iz Finske in Isabelle Mouthon. Slovenci so dosegli vidnejše uvrstitve s 5. in 8. mestom Igorja Kogoja in Damjana Žepiča, med ženskami pa je Nataša Nakrst osvojila 3. mesto.

Leta 1994 je tekma v Novem mestu potekala tudi največja prireditev v zgodovini slovenskega triatlona z evropskim prvenstvom v srednjem triatlonu. Organizator TK Novo mesto je odlično poskrbel za 183 udeležencev iz 19 držav. Po 2,5 km plavanja v reki Krki, 80 km kolesarjenja na krožni progi med Novim mestom, Ratežem, Mokrim poljem in Šentjernejem in 20 km tekom po ulicah dolenjske prestolnice je najboljšo pripravljenost pokazal Nizozemec Rob Barel in od starta vodilna Isabelle Mouthon. Med Slovenci sta se najbolje uvrstila Damjan Žepič na 20. In Nataša Nakrst na 12. mesto.

26. septembra je v Kamniku potekalo prvo državno prvenstvo v duatlonu. Tekmovanje je obsegalo 4 km teka, 20 km kolesarjenja in še 6 km teka, zmagovalca pa sta postala Klemen Dolenc in Greta Rozman.

11. aprila 1994 je Triatlonska zveza slovenije postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije.

10. junija 1995 je Kolesarsko društvo Kamnik izvedlo prvo državno prvenstvo v sprint triatlonu. Zmagovalec Damjan Žepič si je priboril zmago pred Igorjem Kogojem in Urošem Velepcem za 21 oz. 36 sekund. Med ženskami pa se je prvič bil boj, ko si je Nataša Nakrst šele z odličnim tekom izborila zmago pred mlado Matejo Šimic. Hkrati je potekalo tudi ekipno državno prvenstvo, katerega so dobili člani ekipe Kolesarskega društva Sloga 1902 iz Idrije.

1. julija 1995 je bilo Kočevje prizorišče DP v kratkem triatlonu z zmago Igorja Kogoja. Izvedeno pa je bilo prvo ekipno DP v kratkem triatlonu z zmago TK Ljubljana pred ekipo KD Sloga 1902 iz Idrije. Potekalo je tudi prvo DP v sprint triatlonu za kadete in kadetinje, ki sta ga dobila Luka Brajnik in Mateja Šimic.

V letu 1997 so na DP dovolili vožnjo v zavetrju s čimer je prišla do izraza taktika. To sta izkkoristila Mitja Mori in Matjaž Kovač, ki sta z dovršeno ekipno vožnjo pripeljala Mitjo spočitega na tekaški del, kjer ga tudi odlična tekača kot sta Kogoj in Žepič nista mogla dohiteti. Mateja Šimic je v direktnem dvoboju prvič premagala večkratno državno prvakinjo Natašo Nakrst.

Po obetavnem začetku triatlona in duatlona v Sloveniji, ko je bilo recimo v letih 1992 in 1993 več kot petnajst tekmovanj, se žal prireditelji tekmovanj spopadajo z vse večjimi stroški organizacije, ki jih narekujejo novi zakoni. Leta 1997 so triatlonci lahko štartali le na devetih tekmah v Sloveniji, hkrati pa je bila na tekmovanjih tudi vse manjša udeležba. Vzrok za to so bile predvsem prevelike kakovostne razlike med rekreativci in vrhunskimi športniki ter visoke štartnine. S spremenjenim načinom življenja in razvojem rekreativnega športa v zadnjih nekaj letih triatlon pri nas ponovno pridobiva na veljavi. Vedno več je organizatorjev rekreativnih prireditev s tem tudi triatlonskih, ki se še vedno srečujejo s težavo pri organizaciji prireditev, saj so zahteve za zaporo cest visoke in finančno zahtevne.

Za triatlon ni pomemben le razvoj vrhunskega športa, temveč tudi množičnega. Le ta ima posebno mesto v tej športni zvrsti, saj vključuje vzdržljivostne športe, s katerimi se je možno ukvarjati vse življenje. Velik pomen ima pri ohranjanju in krepitvi zdravja in drugih nepogrešljivih življenjskih funkcij. V Evropi in svetu število tekmovanj v triatlonu nenehno narašča, še posebno po letu 1994, ko je Mednarodni olimpijski komite triatlon uvrstil v redni program olimpijskih iger.

Triatlonu posveča vse več pozornosti tudi športna industrija. Tehnične novosti, ki so jih pričeli uporabljati triatlonci, so povzročile pravo revolucijo tudi med športni z daljšo tradicijo. Največje novosti so predvsem triatlonsko aerodinamično krmilo in prehrambeni izdelki, ki hitreje in učinkoviteje nadomeščajo porabljeno energijo.

Za razvoj vrhunskega triatlonskega športa bodo v Sloveniji potrebni profesionalni strokovnjaki in izdatnejša denarna podpora tega sorazmerno dragega športa. Pri tej vzdržljivostni disciplini je potrebna medsebojna povezava iz več strok za zagotavljanje vrhunskih rezultatov.

Slovenci in Ironman Kona Hawaii

Leta 1989 zabeležimo tudi prvo uspešno kvalifikacijo dveh slovencev, ki se na kvalifikacijah v nemškem Rothu uvrstita na Havaje. Jani Tomšič se s časom 9 ur 20 minut in 44 sekund uvrsti na skupno 66. mesto, Igor Kogoj pa s časom 9 ur 50 minut in 32. Sekund na skupno 178. mesto.

1992     
Igorja se z odličnim rezultatom 8:52.28 uvrsti v sam vrh triatloncev na 20. mesto in v svoji kategoriji celo zmaga

1993
Igor Kogoj doseže osebni rekord z 8:45.59 in osvoji 21. mesto, v svoji starostni kategoriji pa zanesljivo zmaga

Slovenski udeleženci Ironmana Kona Hawaii
  • Igor Kogoj
  • Matjaž Tomšič
  • Matjaž Kovač
  • Franc Cokan
  • Bruno Glaser
  • Nataša Nakrst
  • Brane Breznikar
  • Miro Kregar
  • Rado Ačimovič